Meher Baba se je rodil 25. februarja leta 1894 v Puni v Indiji kot Merwan Sheriar Irani. Poreklo njegovih staršev je izhajalo iz iranskega zaratustrovstva.

Merwan je bil v otroštvu znan po svoji ljubeči in širokosrčni naravi in z ničemer ni kazal znakov usode, ki ga je čakala. S podobno vlogo, kot jo je Janez Krstnik odigral pri Jezusu, ga je šele leta 1913 v njegovo pravo naravo obudila muslimanska svetnica Hazrat Babajan, s katero je takrat prišel v stik. Babajan ga je razkrila s preprostim poljubom na čelo.

Po sedmih letih, ki jih je Merwan nato preživel pod duhovnim vodstvom Hazrat Babajan, Sai Babe iz Širdija, Upasni Maharadže in drugih duhovnih mojstrov, se je njegovo poslanstvo začelo zares. V zgodnjih dvajsetih letih 20. stoletja so se okrog njega začeli zbirati prvi učenci. Poimenovali so ga Meher Baba, »Milostni Oče«. Baba je skupino prvih učencev peljal v Bombaj in jih tam podvrgel zelo strogim zahtevam začetnega duhovnega učenja. Leta 1923 se je preselil na neobljuden kraj v okolici Ahmednagarja v osrednji Indiji in tam postavil ašram Meherabad. Ašramu se je kmalu pridružila izbrana skupina prvih učenk, med njimi njegova najbližja učenka Mehera Irani, ki jo je opisal kot »najčistejšo dušo v vesolju«.

Prav tu se je 10. julija 1925 Meher Baba začel držati molka. Ko so ga vprašali, kako bo lahko učil, je odgovoril: »Prišel sem ne da bi učil, temveč prebudil«. Z drugimi se je v glavnem sporazumeval s pomočjo abecedne tablice, ki pa jo je leta 1954 opustil in nato uporabljal le kretnje rok in obrazno mimiko. Pozneje je pojasnil: »Ker je bil človek gluh za načela in predpise, ki jih je v preteklosti postavil Bog, se v sedanji avatarski obliki držim Molka. Prosili ste za besede in dovolj ste jih dobili – zdaj je čas, da jih živite.« Meher Baba je vztrajal v molku več kot 43 let – vse do svoje telesne smrti.